Janez Bleiweis

Predstavljamo vam enega izmed Znanih Kranjčanov, dr. Janeza Bleiweisa – politik, časnikar, zdravnik, veterinar.

Oglejte si kratek animirani film.

5 pomembnih informacij:

→ Eden najpomembnejših slovenskih politikov 19. stoletja, znan kot »oče naroda«.

→ Izdajatelj časopisa Kmetijske in rokodelske novice.

→ Spodbujevalec izobraževanja in modernizacije kmetov.

→ Promotor nacionalne ideje med Slovenci.

→ Na rojstni hiši je spominska plošča, v Bleiweisovem parku pa doprsni kip.

Kratek življenjepis:

Dr. Janez Bleiweis se je rodil 19. novembra 1808 v trgovski družini v Kranju, na današnji Tavčarjevi ulici. Na Dunaju je študiral medicino, po vrnitvi v Ljubljano pa je delal kot zdravnik in veterinar. Leta 1843 je ustanovil časopis Kmetijske in rokodelske novice, ki ga je kot urednik vodil vse do smrti. Časopis je bil posvečen spodbujanju izobraževanja kmetov in obrtnikov ter modernizaciji postopkov in orodja, ki so jih uporabljali, prav tako pa je Bleiweis v časopisu uveljavil nov črkopis – gajico, ki je v uporabi še danes, in nekatere nove slovenske besede – tudi »vstraniše«. Ob pomladi narodov leta 1848 se je Bleiweis več začel ukvarjati s politiko. Postal je osrednji predstavnik staroslovenskega konservativnega tabora in pripadel mu je naziv »očeta naroda«. Od cesarja Franca Jožefa je prejel plemiški naziv in si je izbral ime »vitez Trsteniški«, po izvornem domačem kraju svoje družine. Umrl je 29. novembra 1881 v Ljubljani, pokopan je na Navju.

Janez Bleiweis, politika in spomin:

»Oče naroda« Bleiweis je bil za časa svojega življenja med Slovenci vsesplošno znana in priznana osebnost. Praznovanje njegovega 70. rojstnega dneva je bila velika manifestacija, na kateri se je zbralo na tisoče ljudi, ki so mu želeli izkazati spoštovanje.

Kljub temu pa je Bleiweis kot vodja konservativne staroslovenske skupine, ki je želela slovenske nacionalne zahteve uresničiti postopoma, imel tudi politične nasprotnike v podobi mlajših pripadnikov nacionalnega gibanja – liberalne mladoslovence, ki so bili pri političnih zahtevah bolj ambiciozni.

Po Bleiweisovi smrti je njegov ugled zato upadel, obveljal je za pretirano previdnega politika. Še bolj se je njegov sloves poslabšal po drugi svetovni vojni, ko je v očeh socialistične oblasti postal zakrknjen konservativec, ki je slovenski nacionalni razvoj bolj oviral kot spodbujal.

Razširila se je tudi zmotna interpretacija, da ni zmogel prepoznati veličine Prešernove poezije, temveč je v svojih Novicah raje objavljal manj kvalitetne patriotske pesmi Janeza Vesela Koseskega (toda med drugim je tudi vodil akcijo za postavitev Prešernovega nagrobnega spomenika).

Šele leta 1982 so mu na pročelju rojstne hiše v Kranju postavili spominsko ploščo. Leta 1997 je bil odkrit še njegov doprsni kip, ki danes stoji v Bleiweisovem parku.

FOTO: Fototeka Gorenjskega muzeja