Janez Puhar

Predstavljamo vam enega izmed Znanih Kranjčanov, Janeza Puharja, izumitelja fotografije na steklo.

Oglejte si kratek animirani film s prikazom njegovega izuma.

5 pomembnih informacij:

→ Prvi slovenski fotograf.

→ Eden izmed prvih znanih dagerotipistov na Slovenskem.

→ Izumitelj fotografije na steklo.

→ Slovensko inovativnost zapisal na svetovni zemljevid razvoja fotografske umetnosti.

→ Spomenik je postavljen v Prešernovemu gaju.

Kratek življenjepis:

Janez Puhar se je rodil 26. avgusta 1814 v kamnoseški družini v Kranju. Imel je enega brata Matijo in tri sestre Franco, Johano in Terezijo. Odlikoval se je z znanjem tujih jezikov in matematično-naravoslovnimi predmeti, poleg tega pa se je ukvarjal tudi z risanjem. Profesor fizike in kemije Janez Kersnik pa ga je navduši za razne kemične poskuse. Čeprav se je želel posvetiti umetnosti, se je na materino željo odločil za duhovniški poklic. Leta 1864 se je na smrt bolan za tuberkulozo vrnil v rojstni Kranj in 7. avgusta umrl na svojem domu.

Oglejte si tudi Kabinet Janeza Puharja oz. njegovo spominsko hišo, ki vabi obiskovalce vseh generacij k spoznavanju skrivnosti in življenja zanimivega izumitelja. Več informacij najdete TUKAJ.

Puharjev fotografski izum:

Prva natisnjena knjižica o dagerotipiji je izšla leta 1839, Puhar pa je to tehniko obvladal že leto kasneje. Dagerotipija je unikatna svetlobna slika na posrebreni kovinski podlagi. Ker pa je bila to zelo zahtevna, dolgotrajna in draga tehnika, je začel Puhar razvijati svojo tehniko, imenovano svetlopis. Ta tehnika pa je bila cenejša in lažja, s pomočjo steklenih plošč.

Čeprav je Puhar prej odkril fotografijo na steklo, ga je za priznanje v akademski javnosti prehitel Francoz Abel Niepce leta 1847. Janez Puhar ja pa svoje priznanje uspel pridobiti šele v letih 1851 in 1852 in je zaradi tega ostal v Niepcejevem ozadju.

Postopek:

Imate radi kulinarične dogodke, ki povezujejo druženje in odlično hrano? Potem ste prišli na pravo mesto, saj vam v Kranju z veseljem postrežemo prav to.

1. Očiščeno ploščo iz navadnega okenskega stekla se prevleče s tanko plastjo žveplenih izparin.

2. Ploščo se nato v zamračenem prostoru za nekaj sekund izpostavi jodovim param.

3. Nato se jo vloži v preprost, ročno narejen fotografski aparat, na principu camere obscure (to je škatlica z luknjico, skozi katero prodira svetloba, na zadnji steni pa se izriše obrnjena slika predmeta pred odprtino). Za objektiv se uporabi za dve coli goriščne razdalje veliko lečo iz navadnega stekla (nekje okoli 52-53 mm).

4. Sledila je osvetlitev plošče, med katero so se iz železne posodice na dnu aparata usedali hlapi živega srebra, ki se ga je segrevalo. Osvetljevanje je sprva trajalo približno minuti, nato pri močni svetlobi samo 15 sekund.

5. Sliko se je nato ojačalo z bromovimi parami in utrdilo z alkoholom.

6. Za ohranitev nastale slike, se je stekleno ploščo prevleklo s temnim firnežem. Stekleno ploščo se nato pokrije z drugo in se zalepi robove na vseh štirih straneh, s čimer se jo zavaruje pred vlago in prahom.